OBISK V TRGOVINI BREZ EMBALAŽE – RIFUZL
OBISK V TRGOVINI BREZ EMBALAŽE – RIFUZL

OBISK V TRGOVINI BREZ EMBALAŽE – RIFUZL

Gusarski intervju z Manco Behrič , ki je skupaj s Primožem Ciglarjem ustanoviteljica trgovine Rifuzl.

Gusarji smo šli danes na poseben obisk. V trgovino, kjer skozi vrata ne odnesemo niti ene same samcate v plastiko zavite stvari. Smo se zelo veselili obiska pri Manci in Primožu, saj se veliko pogovarjamo o pomembnosti izločanja embalaže in plastičnih stvari iz naših življenj. Se spomnite naše akcije: Brez plastike bo lepši svet – gusarska akcija za planet  .Še vedno velja!!! In danes smo videli, da je mogoče uresničiti svoje sanje in stopiti korak bliže planetu brez plastike.

Manca nam je marsikaj razložila in nam razkazala trgovino. Gusarji so pripravili kratek intervju, potem pa navdušeno šli v svoj prvi nakup – popolnoma brez embalaže 🙂

GUSARSKI INTERVJU SMO VZELI NADVSE RESNO!!!

Tarik: Kdaj se je ta trgovina odprla?

Manca: Odprli smo jo 24. Decembra 2018. Tik pred božičem.

Tarik: Od kje ti ideja za trgovino brez embalaže?

Manca: V drugih državah po Evropi je že ogromno takih trgovin in sva si jih šla s Primožem pogledat. Potem sva se vprašala zakaj še v Sloveniji ne bi imeli nekaj takega. In se lotila dela.

Ruben: Zakaj je to edina trgovina brez plastike v Sloveniji?

Manca: V bistvu se do sedaj še nihče ni odločil, da bi naredil takšno trgovino. Tako, da smo mi čisto prvi, ampak upava, da se bo še kdo opogumil in bo trgovin brez embalaže vedno več.

Tarik: Ali si želiš odpreti še več takih trgovin?

Manca: Želje seveda so. Najprej bomo videli kako bo šlo, saj smo šele zelo malo časa odprti tukaj. Mislim pa, da bo vsekakor še več takih trgovin. Če jih ne bomo odprli mi, jih bo pa zagotovo kdo drug.

Val: Koliko vas je pa tu zaposlenih?

Manca: Trije smo tu. Primož, Marcela in jaz.

Ruben:  Ali imate veliko obiska?

Manca: Ja, zaenkrat imamo kar veliko obiska, predvsem ljudje pridejo pogledati kako to zgleda. Veliko pa je tudi že takšnih, ki pridejo s svojimi posodicami ali vrečkami in si jih pri nas napolnijo. Mislim, da bo obisk vedno večji. Tudi takole, ko kdo pride in pove naprej drugim, se razve da smo tu.  Kot ste prišli vi danes, pa boste potem povedali naprej, svojim staršem in prijateljem, pa bo vedno več ljudi prišlo k nam.

Ruben: Česa ste  do sedaj največ prodali?

Manca: Veliko prodamo muslijev za zajtrk. A imate vi radi kosmiče za zajtrk?

Gusarji:  Jaaaaaa. Z jogurtom! ( doda nekdo )

Barbara: Ali se da jogurt tudi kupiti brez embalaže, ker tega se res nabere ogromno?

Manca: Seveda, v stekleničkah. Tudi pri nas ga dobimo čez kak teden.

Zoja: Kako si naravi pomagala preden si odprla to trgovino?

Manca: Organizirali in udeleževali smo se raznih čistilnih akcij. Smo pobirali smeti v naravi npr. Jaz sem se že prej zelo trudila, da nisem kupovala stvari v plastiki amak sem izbirala take v papirju, kartonu ali steklu. Tako da sem pridelala čim manj smeti za v smetnjak.

Zoja: Na kakšen način lahko mi pomagamo naravi?

Manca: Najprej s tem, da smeti nikoli ne odlagamo ali puščamo v naravi, temveč jih damo v primerne smetnjake. Tako da smeti ločeno zbiramo. In seveda še najbolje, da nakupujemo v takšnih trgovinah ali pa na tržnicah, kjer lahko kupimo stvari brez embalaže pa imamo tako manj smeti na koncu dneva.

Zoja: Od kje si izvedela, da so plastični odpadki problem za svet?

Manca: O tem se zelo veliko govori, saj verjetno tudi sami slišite. Po televiziji, po radiu ali pa preberemo o tem. Pa tudi ko sami kam gremo, na izlet npr. lahko vidimo kako veliko plastičnih smeti leži v naravi. In seveda vemo, da to ni v redu, ker to lahko potem kakšne živali pojedo ali pa se zataknejo, poškodujejo. V bistvu največ zvemo, če dobro opazujemo okoli sebe. In pa seveda iz drugih virov kot so časopisi, internet, televizija. Verjetno ste že videli kakšne fotografije kako npr. želve ali ribe pojejo plastiko, ptičkom se včasih okoli kljunčka kaj zatakne ali pa se živali zaradi odpadkov na druge načine poškodujejo.

Tia: Ja, jaz sem gledala en video o tem. Je bil tak grozen. Kakšen bo svet čez nekaj časa, če bomo še tako delali z njim. No, z zemljo. Da bo vse umrlo.

Manca: No vidiš, to res ni dobro a ne.

Barbara: Kako pa to zgleda, ko naročate blago? Imate posebne dogovore z dobavitelji?

Manca: Testenine n.pr. dobimo v takih žakljih iz tekstila in ko to porabimo žakelj vrnemo, da ga spet napolnijo. V kartonastih škatlah tudi dobimo veliko stvari in v papirnatih vrečah. Čistila v kanticah, ki jih tudi potem vrnemo nazaj, da nam spet napolnijo. Na tak način. Z lokalnimi dobavitelji se da dogovorit, brez problema. Imamo pa problem s stvarmi, ki pridejo iz tujine. Indijski oreščki na primer, še vedno pridejo v plastiki. Ampak dobimo pa 25 kg, kar je še vedno veliko bolje kot paketki po 100 g.


MANCA tole ti pošiljajo Gusarji. 🙂 O tem so ti tako na dolgo razlagali. In obenem sporočajo: Pozejdon je kul! Bodimo kot Pozejdon!


VELIK GUSARSKI HVALA RIFUZL, MI SE ZAGOTOVO ŠE VELIKOKRAT OGLASIMO!!!!