Knjige, ki so odločilno vplivale na moj pogled na vzgojo in otroka

Velikokrat me ljudje povprašajo po vzgojni literaturi in ali je kakšna knjiga, ki jo priporočam. Glede vzgoje in pogleda na življenje z otroki vedno izpostavim 3 knjige in tri meni ljube avtorje. Niso pa to priročniki z navodili za uporabo. So nasprotno od tega. So knjige napisane s srcem in dušo, knjige, ki ti dajo misliti, knjige, ki so kar kontroverzno nasprotje večine tega, kar nam narekuje družba. Knjige, ki spremenijo pogled na življenje in nam najprej postavijo pod drobnogled nas same. 

CONTINUUM CONCEPT

Knjiga, ki se mi je usedla v srce in brez dvoma imela največji vpliv na mojo pot v naravno starševstvo je  Continuum concept  avtorice Jean Liedloff. Ko je imela moja hčerka približno dva meseca, sem po čisti sreči v roke dobila svoj izvod knjige, ki je v naslednjih mesecih postala moja zaveznica in prijateljica. Ne bi mogla priti ob bolj pravem času, saj sem se ravno soočala s prvimi komentarji o ravnanju z dojenčkom, ki so se zelo razlikovali od mojega mišljenja in še bolj od mojega čutenja. Knjiga je bila več kot odlična podpora pri nadaljevanju nošenja, skupnem spanju, odzivanju na jok, dojenju po otrokovi potrebi in neuporabi plenic. In tako sem z mojo Zojo v Boba wrapu delala kilometre po dvorišču gor in dol,  s knjigo v roki in z glavo pri Indijancih. Bi rekla, da sem jo prvič dobesedno požrla, ob naslednjih branjih pa sem se poglobljeno lotila raziskovanja prebranega še iz drugih virov.

Liedloffova v knjigi opisuje svoje bivanje pri južnoameriških avtohtonih indijanskih plemenih. Osredotoča se predvsem na njihovo ravnanje z dojenčki, njihov odnos do otrok, medsebojne odnose ter ureditev v plemenu. Pod vprašaj postavlja način, kako se za otroke, še posebej dojenčke, skrbi v moderni družbi in ugotavlja, da smo zašli s poti in popolnoma izgubili svojo povezanost z naravnimi instinkti. Z veliko naklonjenostjo in toplino opisuje življenje v južnoameriški džungli, medsebojno pomoč, srečo kljub skromnemu življenju, povezanost znotraj plemena, odraščanje … Trdi, da za dosego optimalnega telesnega, duševnega in čustvenega razvoja ljudje – še posebej dojenčki – potrebujejo popolnoma enak način zadovoljevanja njihovih potreb, kot so jih naši davni predniki. Ker kljub temu da na naše mladičke ne prežijo več nevarni plenilci in ne spimo več v jamah, se naši otroci rodijo opremljeni z natanko istimi orodji za preživetje kot tisti tisoče let nazaj. Razmišlja in predlaga, kako bi lahko njena spoznanja inkorporirali v zahodno kulturo, kako si lahko pomagamo, da sledimo svojim in otrokovim instinktom ter kako si lahko povrnemo našo povezanost z naravnim, v dobrobit in za dobro počutje naših otrok in nas samih.

Continuum concept iz srca priporočam v prvi vrsti vsem bodočim ali novopečenim staršem, v drugi pa čisto vsem ostalim. Je knjiga, ki odpira oči. Ali kot je zapisal John Holt: »Če bi svet lahko rešila ena knjiga, potem je to verjetno ta.«

 

UNCONDITIONAL PARENTING

 imagesUnconditional parenting ali brezpogojno starševstvo je mojstrovina Alfieja Kohna. Zame je bila en plaz AHA trenutkov. Ko je naenkrat vse tako logično in tako jasno, ko stvari osvetliš iz drugega zornega kota. Ko si nehaš zastavljati vprašanje: »Kako lahko dosežem, da bo otrok storil to, kar hočem od njega?« in se raje vprašaš: »Kaj moj otrok potrebuje in kako mu lahko pri tem pomagam?« Kohn nam z bogatim tekstom podprtim z raziskavami podira mit za mitom, ki veljajo v sodobni vzgoji in nas izziva, da dodobra pretehtamo, kaj je vredno več? Odnos, ki ga imamo s svojimi otroki, ali uklanjanje družbenim normam. Sama sem knjigo prvič prebrala, ko je imela Zoja 2 leti, in sem veliko kimala in se strinjala in se sama sebi zdela precej super, ker mi je vse tako jasno. Drugič sem jo prebrala, ko je mala dopolnila štiri leta. Takrat sem se predvsem veliko več držala za glavo, razmišljala, od kje vse se pojavljajo ti naši vzgojni vzorčki in zakaj jih tako težko izkoreninimo. Priznam, da se mi je velikokrat naredil kar cmok v grlu, ko sem pomislila, kolikokrat nevede »kaznujemo« z odtegovanjem ljubezni. Pa čeprav ni tako mišljeno. Samo kaj, ko poanta ni v tem, kaj mi mislimo, ampak kaj otrok čuti. Vsak starš ve, da svojega otroka ljubi brezpogojno, ampak to ni dovolj, dovolj je takrat, ko to ve in čuti tudi otrok.

Alfie postavlja alternativo vsem mogočim priročnikom in vzgoji po korakih.  Postavlja nas pred dejstva, nagovarja otroka v nas, kaže nam drugo plat zgodbe. Daje ideje in konkretne nasvete, kako z otrokom biti, kako z njim rasti in predvsem kako mu pustiti, da je točno to, kar je, in da se tak tudi dobro počuti. In mi z njim.

Vsekakor priporočam VSEM staršem ne glede na starost otrok. In vsem ostalim, ki z otroki delajo ali se z njimi srečujejo v vsakdanjem življenju.

 

RAISING OUR CHILDREN, RAISING OURSELVES

Raising-Our-Children-Raising-OurselvesNe spomnim se točno, kako sem odkrila Naomi Aldort, vem pa, da me je njen you tube kanal zaposloval kar nekaj tednov zaporedoma. Energija, ki je sevala z ekrana, veliko smeha pri njenih praktičnih primerih in moja šibkost pri nenakupovanju knjig je tako na knjižno polico pripeljala še Raising our children, raising ourselves ali Vzgajanje otrok, vzgajanje nas samih . In ni mi žal. 

Ta knjiga je od naštetih treh morda najbolj “priročniška” a  Aldortova nas nagovarja brez dlake na jeziku in nam postreže z ogromno primeri z vsakdanjega življenja. Avtorica je deležna ogromno kritik zaradi svojega zelo direktnega pristopa saj se veliko staršev počuti ogroženih oz. kot pravijo sami, se ob njenih trditvah počutijo slabi starši. Če zmoremo mimo njenega včasih kar napadalnega tona,  pa nam pokaže pot v družinsko življenje, kjer otroci lahko odrastejo v samozadostne, močne  ljudi s pozitivno samopodobo. Kjer imamo čast stati ob strani odraščujočim skrbnim, odprtim ljudem,  ki znajo izraziti kar čutijo in so sposobni v življenju oblikovati tesne in iskrene vezi. Aldortova bazira na principih povezovalnega starševstva a gre še precej dlje, predvsem pa zahteva da ob vzgajanju otrok, v prvi vrsti delamo na sebi in na svojih odzivih. 

Ta knjiga je lažje berljiva od zgornjih dveh v smislu iskanja informacij ima veliko praktičnih primerov in nasvetov in jo priporočam vsem, ki jim bolj ustreza kratka in jasna razlaga. 

 

Poleg omenjenih knjig in avtorjev seveda ne morem še mimo enega, ki je ravno tako, še preden sem postala mama, močno vplival na moje razmišljanje o vzgoji. JESPER JUUL. Priporočam prav vse njegove knjige, s Kompetentnim otrokom na čelu. Za razliko od zgornjih je njegove knjige mogoče dobiti v slovenščini, najlažje pri Familylab Slovenija. 

V kratkem sledi zapis še o knjigah, ki so na glavo postavile moje mišljenje o tem kako in zakaj se otroci najlažje učijo. Nekaj knjig, ki so me zapečatile na poti v svobodno, samo-usmerjeno učenje. 

Barbara Košir

 

Leave a Comment