Živimo v družbi kjer se hiti. Hiti vsak dan, hiti v življenju, mudi se s pričetkom formalnega šolanja, mudi s strukturiranimi dejavnostmi, mudi z zbiranjem raznih znanj in veščin, z dokazovanjem sistemu in okolici. Otroštvo traja le nekaj let, teh nekaj, za nadaljnji razvoj tako zelo pomembnih let. Enostavno ni prav, da se ta čas otrokom vedno bolj jemlje, krajša, po odraslo vrednoti in kontrolira ter zapira med štiri stene. Družine se ločujejo vsak dan, za praktično cel dan, v nekem prepričanju da jim bo več in več dela ter več in več aktivnosti v katere se vključuje otroke zagotovilo nek uspeh in srečo v prihodnosti. Pozabljamo pa na TU in ZDAJ. V poplavi idej in vzgojnih metod posegamo po priročnikih, navodilih in raznih strokovnih metodah pri tem pa pozabljamo zaupati sebi, pozabljamo na otroško naravo, na srce, pozabljamo na preprosto biti skupaj, pozabljamo na to da je vsak človek edinstven posameznik, pozabljamo na tek po gozdu in občutek tople zemlje na golih podplatih, pozabljamo na to od kje smo prišli, pozabljamo na zven smeha iz globine duše in na okus iskrenih solz, pozabljamo poslušati sebe in še pomembneje, pozabljamo poslušati naše otroke. Izgubili smo sebe, izgubili smo pristne trenutke sreče, ko samo SMO. Skupaj.
Lahko je drugače. Želimo, da bi bilo drugače za čim več otrok.
Pri Naravnem otroku verjamemo, da so najdragocenejši trenutki tisti, ko se stvari spontano same po sebi zložijo v pravljico… Vemo da lahko dihamo počasi in svobodno ter da ne bomo nič zamudili, če se še malo lovimo po gozdu, kotalimo po travnikih in potepamo po svetu… Življenje je učenje in naša pravljica se nadaljuje. Veseli nas, da ste z nami.
